“Frontline” marketing: Kako se s pomočjo digitalnega marketinga oblikuje javno mnenje
Javno mnenje je od nekdaj predstavljalo močno silo, ki je sposobna oblikovati politične pokrajine, oblikovati usode narodov in sprožiti ali končati vojne. To neopisljivo zbirko prepričanj, občutkov in stališč širokega prebivalstva so vladajoči v vseh časovnih obdobjih skušali oblikovati in usmerjati v svojo korist.
Ni dovolj, da se za oblikovanje javnega mnenja uporablja tradicionalne medije; politika se zato vključuje in sooblikuje tudi digitalno mnenje.
V današnji digitalni dobi, ko je informacija tako rekoč na dlani vsakega posameznika, je vloga javnega mnenja še toliko pomembnejša. Digitalni marketing, s svojo sposobnostjo ciljanja, prilagajanja in takojšnje interakcije, je postal eden ključnih orodij za oblikovanje tega mnenja. Ni dovolj, da se za oblikovanje javnega mnenja uporablja tradicionalne medije; politika se zato vključuje in sooblikuje tudi digitalno mnenje.
Kot posledica tega so tehnike, ki naj bi bile nekoč rezervirane za promocijo izdelkov in storitev, zdaj postale del arzenala taktik za spodbujanje ideologij, mobilizacijo podpore ali celo za širjenje dezinformacij.
V tem članku bomo raziskali, kako se digitalni marketing uporablja za vplivanje na javno mnenje v političnem in vojnem kontekstu ter kako se to odraža v realnih primerih iz prakse.
Digitalni marketing, ki izhaja iz tehnoloških inovacij ter povezave med ljudmi na internetu, se uporablja tudi v številnih kontekstih, vključno s politiko in vojno propagando.
Medtem ko je digitalni marketing v osnovi namenjen spodbujanju nakupa blaga in storitev, so njegove taktike in strategije vse bolj vključene v politične kampanje in propagandne dejavnosti.
Primeri uporabe tehnik digitalnega marketinga v politične namene
Družbeni mediji
Družbeni mediji so postali ključni za politično mobilizacijo, obveščanje in vplivanje na javno mnenje. Politiki in vojaški akterji uporabljajo družbene medije za širjenje svojega sporočila, mobilizacijo podpore ali za zavajanje in manipulacijo.
Primer:
Arabska pomlad (2010-2012): Uporabniki družbenih medijev v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu so uporabili platforme, kot sta Facebook in Twitter, za organizacijo protestov in deljenje informacij.
Povezani viri:
Ciljanje oglasov
Orodja za ciljanje, kot so Facebook Ads ali Google AdWords, omogočajo politikom in propagandistom, da svoje sporočilo usmerjajo k specifičnim demografskim skupinam, geografskim območjem ali celo posameznim interesom.
Primer:
Predsedniške volitve v ZDA 2016: Kampanja Donalda Trumpa je uporabljala napredno ciljanje na Facebooku za določene demografske skupine, s pomočjo podjetja Cambridge Analytica.
Povezani viri:
Oblikovanje narativa
Digitalne platforme omogočajo lažje širjenje specifičnih zgodb ali informacij, ki lahko oblikujejo javno mnenje. To je lahko še posebej močno v vojnem kontekstu, kjer se slike, video posnetki in druga vsebina lahko uporabljajo za vplivanje na percepcijo konflikta.
Primer:
Rusija in Ukrajina (2014): Po aneksiji Krima je bilo veliko poročil o tem, kako sta obe strani uporabljali digitalne medije za oblikovanje svojega narativa glede situacije.
Povezani viri:
- In Russia-Ukraine war, social media stokes ingenuity, disinformation (mit.edu)
- Media portrayal of the Russo-Ukrainian War (Wikipedia)
Dezinformacije in lažne novice
Digitalni mediji so plodna tla za širjenje lažnih novic ali zavajajočih informacij. To se lahko uporabi za destabilizacijo nasprotnika, zavajanje javnosti ali krepitev lastne agende.
Primer:
Predsedniške volitve v ZDA 2016: Ugotovljeno je bilo, da so tuje entitete, predvsem iz Rusije, širile dezinformacije in lažne novice z namenom vplivanja na izid volitev.
Povezani viri:
Boti in avtomatizirani računi
Na platformah družbenih medijev je mogoče uporabljati botov, da se sporočila širijo hitreje, ustvarja vtis večje podpore ali zasenči nasprotnikove vsebine.
Primer:
Twitter in ruski boti: Analize so pokazale, da so bili med ameriškimi volitvami leta 2016 na Twitterju aktivni številni ruski boti, ki so širili določena sporočila in agende.
Povezani viri:
- Twitter staff cuts leave Russian trolls unchecked
- Pro-Putin bots are dominating Russian political talk on Twitter
- THOSE RUSSIAN TWITTER BOTS DIDN’T DO $#!% IN 2016, SAYS NEW STUDY
Psihološko profiliranje
Z zbiranjem podatkov o uporabnikih je mogoče ustvariti psihološke profile, ki omogočajo boljše ciljanje sporočil in učinkovitejše vplivanje na posameznike.
Primer:
Cambridge Analytica: Podjetje je zbiralo podatke o milijonih Facebook uporabnikov brez njihove vednosti in jih uporabljalo za ustvarjanje psiholoških profilov. Te profile so nato uporabljali za ciljanje političnih oglasov.
Povezani viri:
- How Cambridge Analytica Sparked the Great Privacy Awakening (Wired)
- Facebook understood how dangerous the Trump-linked data firm Cambridge Analytica could be much earlier than it previously said. Here’s everything that’s happened up until now. (Business Insider)
Videoposnetki in grafični elementi
Videi in infografike so močna orodja za prenašanje informacij in občutkov. V vojni propagandi se lahko uporabljajo za prikazovanje “nasprotnikove” krutosti ali lastnih dosežkov.
Primer:
Propagandni videoposnetki ISIS: Teroristična skupina ISIS je uporabljala dobro producirane videoposnetke za širjenje svojega sporočila, pridobivanje novih članov in zastraševanje nasprotnikov.
Povezani viri:
Presenetljiva dejstva o spletu in vplivu na javno mnenje
Nekaj zanimivih dejstev o vplivu digitalnega marketinga na javno mnenje v zvezi z vojnami:
- Hitrost širjenja informacij: Študija je pokazala, da se lažne novice na platformah, kot je Twitter, širijo hitreje in dosežejo več ljudi kot resnične novice. Med pomembnimi dogodki, kot so vojne, je hitrost širjenja informacij še posebej kritična. (Vir: Revija Science 2018)
- Mobilizacija prek družbenih medijev: Med arabsko pomladjo v letih 2010-2012 so družbeni mediji igrali ključno vlogo pri mobilizaciji protestnikov. Na primer, v Egiptu je bila organizacija protesta predvsem prek Facebooka. (Vir: The Role of Social Media in the Arab Uprisings, pewresearch.org)
- Slike in video: Raziskave so pokazale, da ljudje bolj verjamejo vizualnim informacijam kot besedilu. V vojnih konfliktih so bile slike in videoposnetki izjemno močno sredstvo, še posebej, če so bile pretresljive ali šokantne. (Vir: številne študije medijske psihologije ali komunikologije.)
- Povečana polarizacija: Družbeni mediji so zaradi svojih algoritmov, ki uporabnikom prikazujejo predvsem vsebine, ki so v skladu z njihovimi prepričanji, pripeljali do povečane polarizacije mnenj. To je lahko nevarno v vojnem kontekstu, kjer se nasprotujoče si strani lahko še bolj oddaljijo druga od druge. (Vir: pnas.org)
- Kibernetski napadi: Vplivanje na javno mnenje ni omejeno le na propagando. Države, kot sta Rusija in Severna Koreja, so bile obtožene izvajanja kibernetskih napadov na medijske hiše ali vladne organizacije z namenom širjenja dezinformacij ali vplivanja na narativ. (Vir: CISA)
- Filter mehurčki: Personalizirane informacije, ki jih dobivamo prek digitalnih algoritmov, pogosto ustvarjajo “filter mehurčke”, kjer so posamezniki izpostavljeni samo informacijam, ki odražajo njihova obstoječa prepričanja. To lahko v kontekstu vojne poveča sovraštvo ali nesporazume med nasprotujočimi si stranmi. (The filter bubble, Eli Pariser)
- Uporaba botov in plačanih trolov: V nekaterih državah, kot je Rusija, so bili obtoženi uporabe plačanih trolov in botov za širjenje dezinformacij ali krepitev določenih političnih agend na družbenih medijih, kar lahko vpliva na javno mnenje v drugih državah. (Vir: Oxford Internet Institute)
Ko razmišljamo o uporabi digitalnega marketinga v politične in vojne namene, je ključnega pomena, da ostajamo kritični in se zavedamo možnih manipulacij. Orodja, ki jih ponuja digitalni marketing, so močna, vendar jih je treba uporabljati odgovorno.
