Zaslužek na internetu – pasti ideje o hitrem zaslužku na internetu

Zaslužek na internetu je lahko dosegljiva realnost za vsakogar, vendar je tudi pogosto prodajni trik, s katerim mnogi izkoriščajo ljudi, da jim prodajo lažno upanje. To je še posebej nevarno za tiste, ki iščejo zaposlitev ali so na poti do finančne neodvisnosti.

V tem članku boste izvedeli, ali so hitri zaslužki na spletu, ki jih promovirajo na številnih seminarjih, res mogoči.

Članek ne govori o delu prek spleta, kot so pisanje člankov, sestavljanje svinčnikov, lepljenje nalepk in podobno.

Pogosto prejmem klic od posameznika, ki želi nasvete za marketing svojega novega “dropshipping” posla ali podobne ideje, ki so priljubljene na mnogih seminarjih. Med pogovorom ugotovimo, da je oseba vložila večino svojih prihrankov v ta posel. Zdaj želi oglaševati na ameriškem trgu, da bi “posel stekel”. Idejo so dobili na seminarju, ki je govoril o prodaji na Amazonu, dropshippingu, “affiliate” marketingu, kriptovalutah in podobnih temah hitrega zaslužka.

Ko so ljudje v stiski, radi verjamejo navdihujočim obljubam, ki jim dajejo upanje na boljšo prihodnost.

Resnica je, da vse omenjene tehnike (lahko) delujejo, vendar delujejo tako kot vsak drug posel. Potrebno je dobro poznavanje področja, investicije, čas in vztrajnost. Poleg tega je konkurenca na spletu visoka in zelo hitra. Zato ideje o hitrem zaslužku na spletu na splošno ne držijo. Hitri zaslužki so rezervirani za redke srečneže, podobno kot pri igrah na srečo.

Če nekdo predava o tem, kako hitro zaslužiti na spletu, je stvar že nekaj let zastarela. Bolje bi bilo pridobiti informacije o tem, kako zaslužiti s prodajo seminarjev.

Torej, seminarji ljudi opogumijo ali prepričajo, da investirajo sredstva (ki so običajno prihranki) v idejo, ki jo zagovarjajo. Tako kupijo naročnino na določen “dropshipping service”, investirajo v spletno trgovino, ne zavedajoč se, da so to isto stvar že počeli številni posamezniki in podjetja pred njimi, pogosto z več znanja in sredstev, pa jim ni uspelo.

Z “dropshippingom” se ne da hitro obogateti. Ste prepozni in nimate dovolj znanja ter sredstev, da bi zagnali prodajo. Trg je nasičen.

Obstajajo izjeme, vendar če razmišljate o tem zaradi seminarja, ki vas je navdušil, verjetno niste ena izmed njih.

Težava nastane, ko ljudje ugotovijo, da brez zajetnega proračuna ne bodo mogli uspešno prodajati na ameriškem trgu. Enako velja za prodajo na Amazonu. Zakaj mislite, da se agencije za digitalni marketing ne spuščajo v te posle, če so res tako dobičkonosni in enostavno dosegljivi? Agencije imajo namreč znanje, denar, strokovnjake …

Agencije za digitalni marketing se izogibajo tem poslom, ker dobro vedo, kako zahteven in tvegan je ta trg. Ne gre le za znanje in sredstva, ampak tudi za ogromno konkurenco.

Točno tu je srž problema. Agencije za digitalni marketing se izogibajo tem poslom, ker dobro vedo, kako zahteven in tvegan je ta trg. Ne gre le za znanje in sredstva, ampak tudi za ogromno konkurenco. Za uspeh je potrebno veliko več kot le dobra ideja in osnovne investicije. Potrebna sta čas in doslednost pri grajenju blagovne znamke, iskanju nišnih trgov in neprestano prilagajanje strategijam, da bi obdržali korak s konkurenco.

Poleg tega mnogi posamezniki, ki se lotijo teh poslov, podcenjujejo stroške in zapletenost oglaševanja. Na seminarjih pogosto obljubljajo hitre rezultate, vendar ne povedo celotne resnice o izzivih in potrebnih vlaganjih. Dejansko so uspešne zgodbe, ki jih slišite, pogosto izjeme in ne pravilo.

Torej, če agencije z vsemi svojimi resursi in strokovnim znanjem ne vidijo smisla v vstopanju v te posle, bi to moralo biti jasno opozorilo tudi za posameznike, ki sanjajo o hitrem zaslužku. Biti uspešen v teh poslih zahteva veliko več, kot je na prvi pogled videti, in pogosto se izkaže, da je obljuba o hitrem zaslužku zgolj privid.

Kaj pravijo statistike

Če bi verjetnost uspeha vseh omenjenih receptov za hitri zaslužek prepustili statistiki, bi hitro ugotovili, da v resnici ne gre niti za hitre zaslužke, niti za priložnosti, ki jih ne bi smeli zamuditii. Posel kot posel pač, nekateri uspe hitreje, drugim kasneje, tretji se preusmerijo, četrti propadejo.

Poglejmo si nekaj statistik:

• Uspešnost Dropshippinga: Pričakuje se, da bo trg dropshippinga do leta 2030 narasel na približno 931,9 milijarde dolarjev. Kljub tej rasti uspe le 10% do 20% podjetij, ki se ukvarjajo z dropshippingom. Mnogi podjetniki dropshipping vidijo kot shemo za hitro obogatitev, kar prispeva k visoki stopnji neuspeha. Za uspeh v dropshippingu je potrebno izbrati pravo nišo, prodajati privlačne in kakovostne izdelke, sodelovati z zanesljivimi dobavitelji, močno znamčenje, izbiranje pravih prodajnih platform, vlaganje v marketing in zagotavljanje odlične storitve za stranke. (vir)
• Uspešnost spletnih podjetij znaša okoli 10-20%, pri čemer večina propade v prvih 120 dneh. Ta nizka uspešnost je pogosto posledica nezmožnosti novih podjetij, da v prvih mesecih ustvarijo dobiček. V tem obdobju se morajo spletna podjetja osredotočiti na marketing in izboljšanje SEO, da privabijo stranke. (vir)
• Čas do dobičkonosnosti novih podjetij je 2 – 3 leta: V povprečju nova podjetja potrebujejo približno dve do tri leta, da postanejo dobičkonosna. Ta časovni okvir se razlikuje glede na začetne stroške zagona, zahteve po kapitalu in naravo poslovanja. Podjetja, ki ustvarjajo nove izdelke, običajno potrebujejo vsaj tri leta, da postanejo dobičkonosna, ob upoštevanju stroškov razvoja izdelkov, najemanja strokovnjakov in marketinga. Vendar pa lahko domače spletne posle hitreje ustvarijo dobiček zaradi nižjih začetnih stroškov, saj potrebujejo le osnovno digitalno infrastrukturo, kot sta internetna povezava in računalnik. Kljub temu tudi ta podjetja morda ne bodo takoj dosegla točke preloma, saj se stroški za marketing in izdelke lahko kopičijo. (vir)

Skratka, čeprav obstaja potencial za rast in uspeh v poslovnih podvigih, kot je “dropshipping”, je pomembno prepoznati izzive in čas, ki je lahko potreben za doseganje dobičkonosnosti. Podjetniki morajo pristopiti k tem podvigom z realnimi pričakovanji, ob zavedanju, da so za uspeh bistveni čas, trud in strateško načrtovanje.

Kakšen je poslovni model prodajalcev seminarjev o hitrem zaslužku na spletu

Odgovor na to vprašanje smo prepustili orodju Chat GPT, ki se nam je zdel zadovoljiv:

Poslovni model prodajalcev seminarjev o hitrem zaslužku na spletu običajno sledi določeni shemi:

1. Privabljanje udeležencev: Seminarji o hitrem zaslužku na spletu pogosto uporabljajo privlačne marketinške tehnike, kot so obljube o visokih zaslužkih z malo truda, da pritegnejo potencialne udeležence.
2. Brezplačne ali poceni uvodne ponudbe: Začetni seminarji ali delavnice so pogosto brezplačni ali ponujeni po nizki ceni, da privabijo čim več ljudi.
3. Prodaja dragih tečajev ali mentorstva: Po uvodnem seminarju sledi ponudba dragih tečajev, mentorstev ali ekskluzivnih skupin, kjer obljubljajo podrobnejše znanje in “skrivnosti” uspeha.
4. Poudarek na uspešnih zgodbah: Pogosto izpostavljajo zgodbe o uspehu prejšnjih udeležencev kot dokaz o učinkovitosti njihovih metod.
5. Uporaba pritiska in taktik pomanjkanja: V procesu prodaje uporabljajo taktike, kot je ustvarjanje občutka nujnosti ali omejene ponudbe, da spodbudijo hitre odločitve za nakup.
6. Ponovna prodaja in nadgradnje: Obstaja nenehno prizadevanje za ponovno prodajo ali nadgradnjo obstoječim strankam z novimi tečaji, orodji ali “izboljšanimi” strategijami.

Vendar pa je treba poudariti, da mnogi od teh seminarjev ne zagotavljajo realnih ali trajnostnih metod za zaslužek in pogosto izkoriščajo upanje in željo po hitrem bogastvu svojih strank.

Isti koncept, novi produkti

Ko tovrstne seminarje spremljamo nekaj časa ugotovimo, da se njihov produkt in področje strokovnjaka stalno spreminjata glede na priložnosti, ki prihajajo. Začelo se je z Amazonom, nadaljeevalo z dropshippingom, sedaj govorimo o kripto priložnostih, vmes pa se občasno omeni “affiliate” marketing. Zakaj?

Spet Chat GPT:

Razlog za nenehno spreminjanje produkta in področja strokovnosti pri seminarjih o hitrem zaslužku na spletu je predvsem iskanje najbolj vročih trendov, ki privabljajo udeležence. Ti seminarji se osredotočajo na trenutno priljubljene in donosne trge, kot so Amazon, dropshipping, kriptovalute in affiliate marketing, saj se tovrstni trendi pogosto dojemajo kot hitra in enostavna pot do bogastva. Poudarek je na izkoriščanju trenutne popularnosti določene niše, kar zagotavlja večjo privlačnost seminarjev in s tem večjo udeležbo, kar povečuje dobiček organizatorjev.

Kaj pa FOMO efekt?

Omeniti pa je treba še FOMO efekt. To je po naše “fear of missing out.” Gre za psihološki pojav, pri katerem ljudje občutijo skrb, da bi lahko zamudili nekaj pomembnega ali zabavnega, kar se dogaja drugje. Ta občutek se pogosto pojavlja v kontekstu socialnih medijev ali pri dogodkih, kjer se ljudje bojijo, da ne bodo del nečesa, kar bi lahko bilo koristno ali užitkarsko.

V marketingu se FOMO pogosto uporablja za spodbujanje hitrih odločitev za nakup ali udeležbo, saj ustvarja občutek nujnosti in strahu pred izgubo priložnosti.

Zaključna misel

Past hitrega zaslužka na spletu je še posebej nevarna za tiste, ki splet slabše poznajo in razumejo. Takšni ljudje si pogosto niti ne predstavljajo ovir, ki jih čakajo na poti do zaslužka. Tisti, ki splet bolje razumejo, pa lahko gredo v drugo skrajnost in vidijo veliko razlogov, zakaj neka stvar ne bo uspešna. Zato je pri odločitvi za tak podvig ključnega pomena, da že vnaprej poznamo in predvidimo ovire, izzive in zaplete, ki nas čakajo na poti. In kljub temu se bodo pojavila presenečenja.

Poleg tega danes veliko več časa preživimo na spletu kot izven njega. V Sloveniji je veliko obrtnikov in podjetnikov, ki proizvajajo izjemne izdelke, a jih ne prenesejo uspešno na splet. Prav takšna podjetja imajo velik potencial za hitro in drastično povečanje zaslužka s pomočjo interneta. Tukaj ne gre za začetek “iz nič,” temveč za nadgraditev ali rahlo prilagoditev produkta in njegove predstavitve.

Splet je sicer zelo nasičen, a še vedno ponuja priložnosti. V teh časih pa morda bolj kot ideja o “zaslužku na internetu” postaja zanimiva inovativna ideja o “zaslužku izven interneta.” Gre zgolj za idejo, ki bi jo bilo vredno raziskati.

Ključno je, da uporabniki prepoznajo realnost in priložnosti ter izzive, ki jih prinaša splet, ter jih preudarno izkoristijo.