Vpliv družbenih omrežij na percepcijo telesne podobe in rast trga estetskih posegov

Če bi starogrški bogovi imeli pametne telefone, bi Zeus na Olimpu preverjal trende na Twitterju, Narcis bi brez konca osveževal Instagram, medtem ko bi Dioniz prirejal virtualne zabave na TikToku. Antična Grčija in Rim sta bila družbi, kjer je bil zunanji videz izjemno pomemben – od kipov, ki idealizirajo človeško telo, do ritualov lepote in statusnih simbolov. Danes socialna omrežja delujejo kot digitalni ‘forum Romanum’, kjer se oblikujejo ideali in vrednote. A kot so Grki opozarjali v mitu o Narcisu – ko preveč strmimo v lastno podobo, se lahko izgubimo v iluziji.

V nadaljevanju si preberite, kako socialna omrežja vplivajo na posameznikovo samopodobo in zakaj so estetski posegi doživeli porast zanimanj v času pandemije Covid 19.

Vpliv socialnih omrežij na zaznavanje telesne podobe in samopodobe je v zadnjih letih postal pomembna tema tako v estetski medicini kot v marketingu. Nedavna študija, objavljena v The Journal Of Clinical And Aesthetic Dermatology, je preučila vpliv uporabe socialnih omrežij in pandemije COVID-19 na povečano sprejemanje estetskih posegov. Rezultati so pokazali, da so filtri, foto-urejanje in vplivneži na socialnih omrežij močno prispevali k rasti zanimanja za estetske posege.

Kako nas Instagram in filtri prepričajo v estetske posege?

Socialna omrežja, kot sta Instagram in Snapchat, so ključna pri oblikovanju moderne “selfie” kulture. Uporabniki pogosto uporabljajo filtre in aplikacije za urejanje fotografij, kar vodi v popačene idealizirane podobe. Študija je ugotovila, da:

• Uporaba aplikacij za urejanje fotografij, kot sta FaceTune in Photoshop, povečuje željo po estetskih posegih (p=0.002).
• Sledenje vplivnežem in slavnim osebnostim na socialnih omrežij povečuje zanimanje za estetske posege (p<0.001).
• Ogled rezultatov estetskih posegov na profilih zdravnikov in estetskih klinik povečuje sprejemanje lepotnih posegov (p=0.013).

Kako je pandemija še pospešila rast trga estetskih posegov?

Pandemija je bila na nek način “naravni” eksperiment, saj so se navade uporabe socialnih omrežij bistveno spremenile. Ljudje so zaradi omejitev in povečane izolacije več časa preživeli na spletu, kar je vplivalo na njihovo zaznavanje lastnega videza in povečalo zanimanje za estetske posege. Posebej je zanimivo dejstvo, da smo bili ljudje prisiljeni vstopati v družbo preko kamer in zaslonov. Pri tem smo bili prisiljeni dlje časa gledati sebe na zaslonu, poleg tega pa je bila možnost uporabe različnih filtrov. Lahko bi rekli, da je prišlo do neke navajenosti na filtrirano podobo posameznika, hkrati pa so bili mnogi soočeni s svojim izgledom nekoliko bolj kot sicer.

Rezultati študije kažejo, da je po pandemiji:

• 50,6 % anketiranih sledilo profilom estetskih klinik (prej 31,9 %, p=0.036).
• 86,4 % vprašancev razmišljalo o estetskem posegu (prej 63,8 %, p<0.001).
• 67,9 % vprašancev se je o posegu posvetovalo z zdravnikom (prej 43,6 %, p=0.001).
• 77,8 % vprašancev verjelo, da jim bo estetski poseg izboljšal samopodobo (prej 47,9 %, p<0.001).

Vrednost p (p-value) predstavlja statistično značilnost ugotovitev. Nižja kot je vrednost p, večja je verjetnost, da rezultat ni naključen, temveč odraža resnično povezavo med spremenljivkami. V tej študiji vrednosti p pod 0.05 kažejo na statistično pomembne razlike med obdobji pred in po pandemiji, pri čemer p<0.001 pomeni izjemno visoko stopnjo statistične značilnosti, kar pomeni, da so spremembe v obnašanju in dojemanju estetskih posegov po pandemiji zelo verjetno resnične in ne zgolj posledica naključja.

Zaključek

Kot mitološki Narcis, ki se je zaljubil v svoj odsev v vodi, danes mnogi uporabniki socialnih omrežij razvijejo popačeno samopodobo zaradi filtrov in idealiziranih podob. Estetski posegi postajajo orodje za približevanje digitalnim različicam samih sebe.

Za estetske klinike to pomeni, da morajo prilagoditi svoje oglaševalske pristope in poudariti realne rezultate posegov ter vključiti pristne zgodbe pacientov, namesto zgolj filtrov in umetno izboljšanih slik.

Sedaj pa k vprašanju, kaj iz omenjenega lahko potegne marketing:

• Ljudje, ki redno uporabljajo filtre in aplikacije za urejanje fotografij, pogosteje izražajo željo po estetskih posegih.
• Večja prisotnost vplivnežev in estetskih klinik na socialnih omrežij neposredno vpliva na povečano zanimanje za posege.
• Po pandemiji se je znatno povečalo sledenje profilom, ki prikazujejo rezultate estetskih posegov, kar je spodbudilo večje povpraševanje.
• Zdravniki in klinike bi lahko pri svetovanju pacientom upoštevati vpliv socialnih omrežij na njihova pričakovanja in sprejemanje posegov.

Socialna omrežja ostajajo ključen dejavnik pri oblikovanju percepcije estetskih posegov. Razumevanje teh vplivov lahko estetskim klinikam pomaga pri oblikovanju učinkovitih marketinških strategij in komunikaciji s potencialnimi strankami.

Viri in dodatno branje:

• Effects of the COVID-19 Pandemic On Patient Social Media Use and Acceptance of Cosmetic Procedures; Journal of Clinical and Aesthetic Dermathology
• Association Between the Use of Social Media and Photograph Editing Applications, Self-esteem, and Cosmetic Surgery Acceptance; National Library of Medicine
• Photoshopping the selfie: Self photo editing and photo investment are associated with body dissatisfaction in adolescent girls; International Journal of Eating disorders