ChatGPT gre v posel – Bo na voljo oglaševanje v ChatGPT?
Zadnja izjava Sama Altmana, vodilnega predstavnika podjetja OpenAI, se dotika vprašanja oglasov v ChatGPT. Na prvi pogled zveni odlično, a ob natančnejšem branju se sama s seboj ne ujema. Altman je namreč dejal, da bodo oglasi v ChatGPT temeljili na konceptu partnerskih oziroma affiliate napotitev. To pomeni, da bi ChatGPT v primeru, ko uporabnika napoti k določenemu ponudniku, za to prejel provizijo.
Hkrati zagotavlja, da takšni oglasi ne bodo vplivali na verodostojnost podatkov in informacij, ki jih ChatGPT posreduje. Toda ti dve trditvi si v resnici nasprotujeta. Zakaj?
Če bo ChatGPT za napotitev zaračunal provizijo, bo to lahko storil le za podjetje, ki je s tem soglašalo in sprejelo strošek oglaševanja. V nasprotnem primeru podjetja ne bo med navedenimi viri – četudi bi ponujalo boljšo rešitev – saj preprosto ne bo podlage za izdajo računa.
OpenAI-jevi načrti o uvedbi oglasov v ChatGPT so odprli novo razpravo o prihodnosti digitalne ekonomije. Direktor podjetja Sam Altman je v pogovoru s Tylerjem Cowenom neposredno izzval Googlov oglasni model: »Oglasi v iskalniku so odvisni od tega, da Google dela slabo. Če bi ti dal najboljši odgovor, ne bi bilo razloga, da kupiš oglas nad njim.« Njegova teza je preprosta – Google zasluži, ko rezultati niso dovolj dobri.
Toda ali ChatGPT res lahko obrne logiko interneta in zasluži, ne da bi popačil resnico?
Google živi od nepopolnosti
Izjava, da Google zavoljo oglaševanja prikazuje slabše organske rezultate, je povsem nesmiselna. Google nima razloga, da bi namerno slabšal kakovost organskih rezultatov, saj je prav njihova relevantnost tisto, kar uporabnike ohranja v ekosistemu. Če bi bili organski rezultati resnično slabi, bi uporabniki enostavno odšli drugam — in s tem bi se zrušila tudi vrednost oglasnega prostora.
“Ads on a Google search are dependent on Google doing badly. If it was giving you the best answer, there’d be no reason ever to buy an ad above it.”
Res je sicer, da Google zaradi komercialnih razlogov vse pogosteje prikazuje oglase, lastne produkte in “featured snippets” nad organskimi rezultati, kar ustvarja vtis, da so organski rezultati potisnjeni navzdol. Toda to ne pomeni, da so sami po sebi slabši, temveč da so manj vidni. Sistem je torej optimiziran za prihodke iz prikaza oglasov, ne za poslabšanje informacij. Je pa nekdo od Googla že pred časom rekel, da so organski kliki pač nujno zlo. Altmanova izjava kljub temu ni analitična, temveč politična: zveni dobro, ker preusmeri frustracijo uporabnikov z Googla na idejo, da bo umetna inteligenca delovala bolj pošteno.
ChatGPT in utopija »etičnih oglasov«
Altman trdi, da ChatGPT ne bo šel po isti poti. Namesto klasičnih oglasov naj bi se umetna inteligenca monetizirala z napotitvami – z majhno provizijo, če uporabnik nekaj dejansko kupi ali rezervira prek ChatGPT-ja.
“If ChatGPT were accepting payment to put a worse hotel above a better hotel, that’s probably catastrophic for your relationship with ChatGPT.”
Model naj bi bil preprost: ChatGPT predstavi najboljše priporočilo, brez vpliva denarja, in če uporabnik to izbiro potrdi z nakupom, OpenAI dobi svoj delež. Ključna razlika: nihče ne plača za boljše mesto v odgovoru.
Altman pravi: »Če bi ChatGPT sprejemal plačilo, da prikaže slabši hotel nad boljšim, bi to bilo katastrofalno za zaupanje.«
Zamisel je privlačna, a hitro se zaplete, ko pogledamo, kako tak sistem dejansko deluje v praksi.
Monetizacija je greh?
Da bi OpenAI lahko zaračunal provizijo, mora imeti pogodben odnos z vsako platformo ali ponudnikom. Nihče ne more prejeti računa za napotitev, če v sistem ni vključen. To pomeni, da bodo v ekosistemu ChatGPT prikazani le tisti, ki so pristopili k programu – “opt-in” partnerji.
Rezultat je neizogiben: ChatGPT lahko predstavi in omogoči nakup samo med ponudniki, ki so vključeni v njegov partnerski sistem. Tisti, ki niso, bodo iz prikaza izpadli, ali pa bodo prikazani brez možnosti »book now« ali »buy now«. To že pomeni selekcijo – ne nujno glede na kakovost, temveč glede na vključitev v komercialno mrežo.
Tudi če OpenAI formalno trdi, da provizija ne vpliva na vrstni red rezultatov, ima sistem notranjo spodbudo, da preferira partnerje, kjer obstaja prihodek. Umetna inteligenca, ki bi morala služiti objektivnosti, tako nehote postane del ekonomskega filtriranja sveta.
Klepetalna tržnica
S takšnim modelom ChatGPT postaja več kot iskalnik – postaja tržnica v obliki pogovora. Namesto da uporabnik primerja deset rezultatov, prejme en sam “najboljši odgovor”, ki ga lahko takoj spremeni v nakup.
Če pa ta “najboljši odgovor” temelji le na ponudnikih, ki so v sistemu, postane svet, ki ga prikazuje umetna inteligenca, delno zaprt.
V takem scenariju bo iskanje informacij vedno bolj odvisno od partnerstev med podjetji in umetno inteligenco. Kdor ne bo integriran v platformo – s podatkovnimi viri, API-ji ali provizijskimi dogovori – bo za uporabnika ChatGPT-ja neviden.
Paradoks
ChatGPT je priljubljen, ker deluje kot nevtralni svetovalec, ki odgovarja brez očitnega interesa. A če vsak odgovor postane potencialni vir prihodka, se začne razkrajati prav tisto, kar mu daje verodostojnost – zaupanje.
Altman ima prav: če bi ChatGPT “prodajal” slabše odgovore, bi to bilo katastrofalno. A težava ni v zlonamernosti, temveč v strukturi sistema, kjer bodo plačljivi partnerji samodejno imeli prednost – že zato, ker omogočajo provizijo.
Tako se bo moral OpenAI prej ali slej odločiti: ali ohraniti popolno neodvisnost in izgubiti del prihodkov, ali pa monetizirati svoje zaupanje – kar je tanka meja med poslovnim uspehom in etičnim kompromisom.
Pogovorni kapitalizem
Če se bo Altmanova vizija uresničila, bo prehod iz iskanja v pogovor pomenil novo dobo digitalne ekonomije. Od vprašanja do nakupa bo le še en korak – in umetna inteligenca bo postala nova plast med uporabnikom in svetom ponudnikov.
Za podjetja to pomeni novo obliko SEO: ne optimizacijo za iskalnik, temveč za umetno inteligenco. Le tisti, ki bodo vključeni v njene podatkovne tokove, bodo obstajali v njenih odgovorih.
Altmanov cilj je plemenit – ustvariti sistem, ki nagrajuje zaupanje in kakovost. A če bo ChatGPT prikazoval samo tiste, ki so pristali na pogoje monetizacije, bomo spet na istem mestu kot danes: v ekosistemu, kjer resnica ni nujno najbolj donosna.
